BALANSIRANJE ROTORJEV
Povišan debalans rotorjev je ena izmed najpogostejših napak na ventilatorjih, mlinih, vztrajnikih, črpalkah, vretenih obdelovalnih strojev, zavornih diskih, navijalnih trnih, galetah in podobno. Največkrat nastane zaradi obrabe, nalepa, mehanskih poškodb ali termičnih vzrokov. Posledica povišanega debalansa so visoke vibracije stroja, ki povzročijo skrajšanje življenjske dobe ležajev, zobnikov in drugih elementov stroja. Pri visokih vrednostih debalansa lahko pride do strojeloma, visokih stroškov popravila ali posledično celo do izpada proizvodnje. Balansiranje imenujemo tudi masno centriranje ali masno uravnoteženje. Na rotorju definiramo pozicijo masnega defekta in z ustrezno korekcijo debalans odpravimo. Material lahko dodajamo ali odvzemamo, odvisno od vrste rotorja. Najpogostejši postopki dodajanja korekcijske mase so varjenje, vijačenje in lepljenje. Za odvzemanje korekcijske mase največkrat uporabljamo brušenje ali vrtanje. Postopek lahko izvajamo v eni ali v dveh ravninah.
Balansiranje lahko izvedemo tako na stabilnem balansirnem stroju kot tudi v vgrajenem stanju s prenosno merilno opremo. Pri tem upoštevamo ustrezne veljavne standarde in zahteve naročnika.
Pri balansiranju v vgrajenem stanju dimenzijskih ali hitrostnih omejitev stroja praktično ni. Na balansirnem stroju pa je potrebno upoštevati sledeče karakteristike:
- masa rotorja: 5 kg – 1500 kg
- max. premer rotorja: cca 1720 mm (odvisno od premera gredi)
- max. dolžina rotorja: 3500 mm
Za vsako balansiranje se izda tehnično poročilo oziroma protokol. Merilna oprema je redno testirana in kalibrirana.